5 mitov o Ashtanga jogi

By |2018-04-25T15:56:00+00:00januar 7th, 2018|ashtanga joga, joga praksa, začetki|0 komentarjev

Ashtanga joga je rigidna in ponavljajoča praksa

Srečanje s prakso Ashtanga joge pomeni srečanje z disciplino ponavljanja določenega zaporedja asan. Ko zaporedje usvojimo, nam učitelj v našem ritmu individualno dodaja asane. Dnevno ponavljanje enakih asan po moji izkušnji nikakor ne pomeni, da je praksa monotona. Čar Ashtanga joge je ravno v spoznavanju raznolikosti v enakem. V kolikor bi položaje neprestano spreminjali, bi bili prikrajšani na izkušnjo globine, ki jo določena asana ponuja. Morda ravno repeticija ponuja vstop v globje aspekte prakse Ashtanga joge, kjer se um lahko odmakne od razmišljanja o tem, v kakšen položaj moramo spraviti svoje telo. S tem se odpre možnost večjega prostora fokusiranja na kontrolo diha, osredotočenega pogleda ter preverjanja, kje in kaj dela naš um. In mogoče potrebujemo ravno ponavljanje, da bi to uvideli.

Ashtanga jogo prakticirajo močni in gibčni ljudje

Kot je pogosto govoril Pathabi Jois, oče ashtanga joge, »Ashtanga joga je za vse, mlade, stare, bolne, zdrave, le za lene ljudi ni«. Res je, da ima Ashtanga določeno zaporedje in položaje, ki so v dolgoletni praksi bolj izpiljeni, vendar nas do tega vedno vodi proces, skozi katerega postajamo močnejši in gibčnejši. Redko kdo je naravno močan in gibčen, vendar pa prav vsakdo že po nekaj mesečni praksi Ashtange občuti spremembe tako v svojem fizičnem telesu, kot tudi v mentalnem, predanost praksi in disciplina pa te spremembe le še poglobita.

Pri Ashtanga jogi prevladuje moški princip

Zaradi fizične napornosti prakse in potrebe po fizični stamini se morda zdi, da je Ashtanga joga po svoji naravi primernejša za moški del populacije. Če ženskam v začetku primanjkuje moči, potem bi lahko rekli, da moškim pogosto primanjkuje fleksibilnosti.

Zanimivo je, kako se to odraža pri sami praksi Ashtanga joge. Ženske z naravno večjo fleksibilnostjo lahko v začetku izgledajo naprednejše, pogosto pa jim na začetku zmanjkuje fizične moči. Pri moških je pogosto obratno, v začetku so nekoliko manj fleksibilni, vendar močnejši in tako tekom prakse vsak dela na nasprotju svojih naravnih prednosti. Praksa Ashtange pa sama po sebi ni le trda fizična praksa, temveč naporne položaje povezuje z subtilnejšimi, bolj ženstvenimi principi. Usmerjanje diha in fokusa omogoči udobnost še tako fizično napornega položaja.

Pri Ashtanga jogi se lahko hitro poškoduješ

Moja misel glede poškodb se nanaša na zelo pomemben dialog med učiteljem in praktikantom. Poškodba se pogosto zgodi nekje vmes, v dialogu med obema. To pomeni, da praktikant ne zazna meje in občutka svojega telesa pri včasih pretiranih fizičnih asistencah učitelja. Eden izmed osnovnih namenov joge je, da razvijemo večjo uglašenost s svojim telesom.V kolikor imamo to v mislih tekom prakse, ne hitimo in se ne silimo v nekaj, česar  ne zmoremo in s tem preprečimo marsikatero poškodbo. . V tem primeru je pomembna tudi sposobnost učitelja, da prepozna, kdaj je praktikant pripravljen za korak naprej in kdaj je zanj pomembno, da določeno asano utrjuje in se v njej izuri sam.

Ashtango je težko integrirati v moderni način življenja

Res je, da napredek  pri Ashtanga jogi zahteva določeno mero zavzetosti in discipline, to pa ne pomeni, da jo mora vsak izvajati šestkrat tedensko, pred sončnim vzhodom. Praksa vzgaja praktikanta. Tudi če začnemo s pozdravi soncu in počasi usvajamo prvo serijo, smo v poziciji praktikanta, torej nekoga, ki se uči. To ne pomeni, da se drugi aspekti življenja zato spremenijo. Pomembna lekcija, ki jo podaja praksa joge je, da sledimo sebi. V kolikor se držimo tega načela, ustvarjamo poti po meri nas samih. Uglašenost z dobrim  v sebi in drugih pa je smisel vsake joge prakse.

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.