Dharma ali kakšen je naš poglavitni namen

By |2018-06-28T16:18:03+00:00junij 28th, 2018|ashtanga joga, joga filozofija|0 komentarjev

Pred dvema letoma sem imela zanimivo srečanje s pripadnikom indijanske tradicije, ki redno prihaja v Slovenijo, kjer izvaja tradicionalne obrede, kot so indijanska potilnica in obrede iskanja življenjske vizije (vision quest). Po precej intenzivnih ritualih savnanja je vodja z nami delil svoje poglede na svet in evropsko kulturo bivanja. Spomnim se, da mi je po srečanju najbolj ostalo globoko spoznanje njegove povezanosti z naravo, ne le zunanjo, tudi tisto notranjo, ki je lastna vsakemu posamezniku.

V zaletu je dejal, da Evropejci pogosto delujmo in izgledamo, kot da smo vsi enaki: »Niste prebujeni, ne veste

Za razliko od evropejskega načina življenja, se Indijanci že zelo zgodaj, celo pred puberteto zavedo, kaj je njihova poklicanost. Pomirjeni v skladu s to poklicanostjo nato delujejo skozi življenje.

Spoznanje Dharme kot pot k osvoboditvi

Pojem Dharme v epski pesnitvi Bhagavad Giti, Krishna opiše kot pravilno delovanje oziroma delovanje posameznika, ki je v skladu z urejenostjo sveta. To pomeni, da ima vsak določeno pot, po kateri naj hodi, da bi živel življenje s kar najmanj uporov in odporov. Krishna opiše tri poti, ki vodijo do osvobojenosti. Prva je joga in praksa askeze, druga pot je imenovana Bhakti, kar pomeni predanost (bogu). Tretja pot je Dharma oziroma celovita aktivnost, po kateri posameznik deluje glede na poklicanost oziroma vlogo, ki mu je dodeljena.

Po nekaterih komentarjih ob tekstih Bhagavad Giite naj bi bilo delovanje po poti Dharme celo najbolj plemenito, saj s tem človek aktivno doprinaša sebi in svetu, medtem ko sta prvi dve poti bolj usmerjeni na posameznika samega.
Spoznanje Dharme je osvobojenost sama po sebi. Če poznaš svoj poglavitni namen, veliko lažje deluješ. Mar to ne pomeni, da je Dharma vseobsegajoča in da je postati Bhakta (popolnoma predan služenju bogu) ali postati asket prav tako tvoja Dharma?

Kako jo poiskati, ali ona poišče tebe

Sliši se enostavno, pa vendar pri svojem delu opažam, da imajo ljudje velike težave s srečanjem svojega namena oziroma z vprašanjem smisla. V današnji družbi je to precej razumljivo. Kako naj bi vedel kaj želiš delati, če je imperativ tega, kar moraš ali kaj naj bi naredil, tako glasen. Zato pa sprejetje tega dejstva še vedno omogoča, da se predamo kreativnem procesu iskanja tistega, kar nas kliče.

Budistični pomen Dharme

Dharma se v budistični filozofiji prevaja kot element in faktor človeškega obstoja. Budistični filozof Nāgārjuna je v povezavi z Dharmo izrekel naslednje misli:

Kaj je brezmejno, ko so vse Dharme prazne? Kaj ima konec?
Kaj je brezmejno in ima hkrati konec? Kaj ni brezmejno in hkrati nima konca?
Kaj je tisto? Kaj je drugo? Kaj je stalno? Kaj je minljivo?
Kaj je minljivo in stalno? Kaj ni nič od tega?

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.