V današnjem blogu raziskujem etična načela joge. Tretje moralno načelo je Asteya, ki podobno kot mnogi drugi sveti zapisi govori o kraji. Četrta Yama je Brahmacharya, katero nekateri prevajajo kot celibat, vendar bom spodaj opisala širše razumevanje principa Brahmacharye. Zadnja, peta Yama pa je Aparigraha, ki govori o pomembnosti ne-navezanosti in zadržkov glede pohlepnosti.

3. Asteya ali »ne kraja«

Osnovni pomen Asteye je, da ne vzamemo stvari, ki ni naša, da ne krademo. Vzeti in polastiti se nečesa, kar ni naše, vedno izvira iz občutka pomankanja, materialnega, čustvenega ali intelektualnega. Želja po kraji razkriva strah, da nimamo dovolj ali celo da ne moremo dobiti dovolj tistega, kar potrebujemo. Praksa Asteye tako predstavlja tudi zadovoljstvo s tem, kar smo oziroma s tem, kar imamo.

4. Kaj pomeni Brahmacharya

Velikokrat lahko preberemo, da se Brahmacharya nanaša na celibat, zaradi česar pogosto ni najbolj priljubljena Yama. Tradicionalno princip Brahmacharye zapoveduje naj jogi svoj libido oziroma svojo seksualno energijo zadrži ter jo usmeri v razvoj na poti lastne joga prakse. Iz omenjenega primera lahko sklepamo, da gre pri Brahmacharyi za usmerjanje energije in fokusa v določeno dejavnost. V tisti dejavnosti, na katero se najbolj osredotočamo, tam bomo najbolj napredovali. Senzorični užitki so lahko motilec fokusa, saj se nanašajo na neodložljivo, takojšno zadovoljitev. Tukaj se pojavljajo vprašanja, koliko fokusa lahko nekdo zdrži brez da bi ga zmotila njegova »človeškost«.

Beseda Brahmacharya izhaja iz besede »Brahman«, ki se v hinduizmu prevaja kot kreator, kar pomeni, da se princip Brahmacharye nanaša na stik z nečim, kar je višje od naših človeških potreb. V tem smislu se četrta Yama nanaša na preusmerjanje energije iz hrepenenj in zadovoljitev, ki prihajajo iz zunanjega sveta h gojenju miru in neodvisnega zadovoljstva v nas samih.

5. Aparigraha

Že beseda Aparigraha nazorno ponazori svoj pomen. »Graha« se prevaja kot vzeti, »pari« pa pomeni na vse strani. Črka »a« služi na začetku besede, služi kot zanikanje obeh združenih pomenov. Celotni pomen te Yame nas uči, kako vzeti le toliko, kolikor potrebujemo v danem trenutku in kako to tudi spustiti, ko tega ne potrebujemo več. V Bhagavat-Giti, ki je kot del Mahabharate eden najpomembnejših hiduističnih tekstov napisanih v Sanskrtu, je Aparigraha ena od pomembnejših naukov. Krishna v Bhagavat-Giti govori o tem, kako naj bo posameznik vedno osredotočen le na akcijo, ki jo izvaja v sedanjem trenutku in ne na sadove svojih ravnanj. S tem vedno ostaja v trenutku, ne-navezan na svoja pričakovanja o tem, kaj naj bi se moralo zgoditi.
Ne-posesivnost, ne-navezanost in svoboda od pohlepa so osrednje teme prakse Aparigrahe. Ko jih prakticiramo, postajamo svobodnejši. Morda ni svobodnejšega občutka od tega, da smo brez strahu in živimo relativno neodvisno od tega, kar nam življenje lahko prinese.