Jogo prakticiraš tako kot živiš, včasih zbrano in mirno, drugič hitro in živčno, mogoče lenobno in počasi, včasih z odporom. Čas joge je ogledalo, ki tistemu, ki prakticira, odseva realnost tega, kako biva. Prvo stopnjo Ashtanga joge zajemajo Yame oziroma pet načel, ki se nanašajo na etično držo praktikanta in njegov odnos do zunanjega sveta. Patanjali opiše pet smernic etičnega vedenja – Yam, ki naj bodo značilne za zavezanega jogija.

Joga, ne glede na to, kako je poimenovana, zajema nekatera, sledeča načela Ashtanga joge v smislu, da je telesna prožnost bolj kot ne le stranski produkt in ne osrednji cilj jogijske prakse. Razgibanost in telesna moč je del evolucije zelo sistematično opisanega procesa posameznika, ki se prepusti metodi joge. Kot že omenjeno v opisu Ashtanga joge, beseda “ashtou” v sanskrtu pomeni osem, kar oblikuje značilno ime Ashtanga joge, nanašajoče se na osem stopenjski proces psiho-fizično-duhovnega razvoja jogija.

Ahimsa ali nenasilje

Ahimsa pomeni nenasilje proti drugim ali v dobesednem prevodu, kako “ne škodovati” in je v Yoga Sutrah predstavljena kot prva Yama. Kot pravi stara modrost – tako kot je notri, tako je tudi zunaj. Osrednja filozofija ahimse se nanaša na princip, da človekova nastrojenost proti drugim pogosto rezultira v lastnem občutku ogroženosti. Da bi lahko meditirali in sedeli v miru, z zaprtimi očmi v nekem prostoru, moramo imeti tudi določeno zaupanje v zunanji svet. S tem, ko kultiviramo ahimso in ne škodujemo nikomur, kultiviramo tudi zaupanje, da zunanji svet ne bo škodoval nam. Ta princip je v indijskih pripovedkah opisan s slikovitimi primeri. Jogi, ki je osvojil načelo ahimse, lahko meditira v miru, ker ga njegova nenasilnost ščiti pred nasilnostjo drugih. Tudi če v času njegove meditacije nanj naleti tiger, ga bo zaobšel in nadaljeval svojo pot, saj bo začutil njegov mir.

Satya ali resnica/resnicoljubnost

Princip druge Yame – satye pomeni odkritost in resnico postavljati pred ugodje in začasno zadovoljitev potreb. V Yoga Sutrah je Satya opisana kot izjemno močno načelo. Tistemu, ki živi v skladu z resnico, bodo dobro prihajalo nasproti, brez, da bi se za to moral truditi.

Satya v prvi vrsti pomeni odkritost in resničnost do samih sebe in posledično do drugih. S prakso satye postajamo kritični do navad, vzorcev in naučenih vedenj, ki niso avtentična. Kakorkoli, težko je govoriti o resnici, saj je ta pogosto relativna in delna. Hinduisti celo trdijo, da je tisti, ki je zares dojel koncept Satye spoznal boga. Kar lahko trdim je, da me lastno izkustvo ustaljene joga prakse nenehno približuje tistemu, kar je, samo po sebi. Morda je ravno to tisto, kar je najbolj resnično.