Ashtanga vinyasa joga
Ashtanga joga je sistem oz. metoda, ki jo je učil Sri K. Pattabhi Jois v mestu Mysore na jugu Indije, po njegovi smrti leta 2009 pa je vlogo guruja podedoval njegov vnuk Sarath Jois.
Sistem Ashtanga joge temelji na vsakodnevnem izvajanju točno določenega zaporedja asan. Čeprav se na prvo žogo sliši kot precej monotona praksa, gre verjetno za najbolj celostno obliko joge. Vsakodnevno izvajanje istih asan krepi telo in našo zavest o njem, hkrati pa ga »privajamo« na vedno iste gibe, ki jih skozi vsakodnevno prakso počasi ponotranji, to pa je hkrati trenutek, ko lahko svoj fokus s fizičnih asan preusmerimo na druge aspekte Ashtanga joge, s tem pa se naša praksa počasi prelevi v meditacijo v gibanju.
Nekoliko drugačen je tudi način dihanja, ki se izvaja tekom celotne prakse. Govorimo o Ujjay dihu oz. »zmagovitem dihu«, ki se nanaša na tehniko dihanja s pol priprtim grlom, pri čemer nastaja nekoliko glasnejši zvok, ki spominja na šum morskega valovanja. Z Ujjay dihom se telo segreje, se začne potiti, to pa pospešuje detoksikacijo. S tem načinom dihanja se poveča tudi kontrola diha, kar pomeni, da lahko sčasoma vdih in izdih podaljšamo in upočasnimo. Zavedanje diha in telesa vodi v povečano zavedanje našega bivanja, kar se sčasoma zrcali na vseh področjih našega delovanja.
Za Ashtanga jogo je značilna povezanost diha in giba, ki se združita v t.i. vinyasi. Začetek in zaključek vsake asane se izvaja s točno določenim številom vinyas, katerih osnova je pozdrav soncu.
Dihu (pranayami) in jogijskim položajem (asanam) nato priključimo še točko usmerjenega pogleda (drishti), te tri komponente pa se združujejo v t.i. tristhano: fokusirano usmerjanje našega uma. Zelo specifičen sestavni element Ashtanga prakse so tudi energetske zapore, imenovane bandhe, s pomočjo katerih generiramo toploto in energijo v centru našega telesa (trebušni del) in jo dvigamo v zgornje čakre. Ko torej združimo vse zgoraj naštete komponente, govorimo o Ashtanga joga praksi.
