Joga Sutre

Obstaja veliko starih, posvečenih tekstov, ki omenjajo jogo, kot so Bhagavat Gita, Vede in Upanishade. Vendar za jogija verjetno ne obstaja bolj poglobljeno čtivo od Patanjalijevih Joga Suter. Kljub temu, da je Patanjali danes znan kot oče moderne joge, je o njem znanega bolj malo, saj izgleda, da je želel živeti precej umaknjeno življenje.

Joga Sutre predstavljajo eno najstarejših besedil o jogi,  ki ga sestavlja 196 joga aforizmov oziroma joga suter. Patanjali je joga sutre napisal 400 let pred našim štetjem, na podlagi takratnega znanja in zapisov o filozofiji joge. V Joga Sutrah Patanjali pojem joge prvič omeni v drugem aforizmu (yogaś citta-vṛtti-nirodhaḥ), kjer jo opiše kot metodo ustavljanja vsakršne misli.

V 196 aforizmih so zajeti glavni principi joga filozofije. Opisi se nanašajo tudi na praktične primere v smislu življenjskih načel ter kako regulirati umska stanja in tudi doseči »nad-umsko« stanje oziroma stanje zavesti, ki ni pogojeno z umskimi nihanji.

Principi metode Ashtanga joge se v Patanjalijevih Joga Sutrah pojavljajo pod imenom Rāja joga, ki je opisana kot kraljeva pot joge oziroma kot joga, ki ni usmerjena le na metodo izvajanja joge same, temveč tudi na končni cilj, samadhi ali stanje meditativne zavesti.

Joga Sutre podrobno opisujejo globje aspekte joga prakse in zanimivo, da asano (telesni položaj) omenjalo le na kratko. Praksa asan je opisana kot način, kako pripeljemo svoje telo do stanja, v katerem nam je v njem kar najmanj neudobno. Ko dosežemo določeno telesno pretočnost in udobnost, lahko začnemo razvijati bolj poglobljene aspekte joge.