V svojih prispevkih večkrat poudarjava, da je Ashtanga joga večdelna praksa, pri čemer njeno celoto sestavlja več elementov. V članku Zakaj pri jogi dihamo globoko govoriva o jogi kot o dihalni praksi, saj je ravno globok dih poleg energetskih zapor eden od treh »nevidnih« elementov, ki predstavlja temelj Ashtanga joga prakse. Z dihanjem aktiviramo prano oz. življenjsko energijo, a k dihanju je nujno potrebno dodati še dva elementa, da lahko prano do polnosti obudimo. Ta dva elementa sta asana oz. jogijska poza ter energetske zapore oz. bandhe.

Glavna funkcija energetskih zapor je ohranjanje energije v telesu

Bandhe pri jogi povezujejo dih, gibanje in zavedanje. Pri Ashtanga jogi uporabljamo dve energetski zapori: Mula bandho ter Uddiyana bandho.

Mula bandho aktiviramo tako, da rahlo stisnemo presredek in s tem preprečimo, da energija, proizvedena med joga prakso, odteka skozi spodnje čakre ven iz našega telesa. Uddiyana bandho po drugi strani aktiviramo tako, da rahlo napnemo spodnje trebušne mišice, ki se nahajajo okoli popka. To nam pomaga, da aktiviramo sam energetski center našega telesa, kjer se generira (življenjska) energija, in jo s pomočjo Uddiyana bandhe pošiljamo po telesu navzgor, proti kronski čakri. Naloga Uddiyana bandhe je tudi ta, da pomaga pri reguliranju našega diha, saj z aktivacijo spodnjih trebušnih mišic avtomatsko pričnemo dihati z zgornjim (prsnim) delom telesa, ki je hkrati tudi način dihanja, ki ga uporabljamo med joga prakso.

Uporaba energetskih zapor med prakso

Obe bandhi morata pri Ashtanga jogi ostajati aktivni od začetka do konca prakse, saj le na ta način dosežeta svoj učinek. Na začetku je aktivacija mišic, ki navadno skozi naš vsakdan ostajajo sproščene, dokaj nenavadna in zahtevna naloga, zato moramo o aktivaciji bandh aktivno razmišljati. Kasneje pa to postane avtomatiziran proces in ko ga do polnosti usvojimo, uporaba zapor rata del naše prakse in del naše meditacije v gibanju.