Niyame – principi notranje discipline

Zunanjega sveta ne moremo kontrolirati. Vse, kar človeku ostane, je to, da se zaveda svojega stanja in delovanja ter se simultano s tem znanjem razvija. Po Yamah oziroma etičnih načelih, ki se bolj kot ne nanašajo na naš odnos do zunanjega sveta, se danes lotim Niyam, ki se v Patanjalijevih Sutrah nanašajo na nekaj drugega. Nanašajo se na načela notranje discipline oziroma na vprašanje, kako lahko razviješ stabilnost in disciplino v samem sebi. Niyame po Patanjaliju predstavljajo korake, kako lahko z disciplino ustvarjaš fizično in mentalno harmonijo in moč. V naslednjih vrsticah bom govorila o filozofskih načelih, ki jih tekom joga prakse ter jogijskega načina življenja prenašamo v vsakdanje delovanje.

Saucha ali čistost

Pomen prve Niyame se lahko sliši nekoliko obsesivno, toda ko ga bomo podrobneje pogledali, bomo videli, da temu ni zares tako. Čistost se v tem primeru nanaša na skrb za telo in mentalni svet, torej na to, kako skrbiš za duševno higieno in samega sebe. Joga veliko pozornosti posveča razvijanju fizične in psihične moči ter stabilnosti. Da bi lahko zdržali izzive, ki jih joga postavlja, je skrb za to, kaj vnašamo vase in kako živimo, neizogibna. Naše telo nenehno proizvaja izločke preko potenja, urina in blata in se tako čisti ter neprestano izogiba infekcijam. Jogiji predstavljajo še nekatere bolj intenzivne tehnike čiščenja telesa, kot je recimo tehnika Neti, pri kateri z vodo izpiramo nosno sluznico. Neti in podobne tehnike pomagajo pri čiščenju in zdravju celotnega organizma. Vendar pri principu Sauche ne gre le za čistost telesa temveč tudi za čiščenje mentalnega. Psihični vzorci, ki izčrpavajo um, so naporni za telo in pogosto rezultirajo v bolezni. Zato nas jogijska praksa pelje proti umskim vzorcem, ki na podlagi notranje discipline težijo k uravnovešenosti in zadovoljstvu. Saucha ali čistost se nanaša na mentalno, telesno in emocionalno zdravje posameznika.

Santosa pomeni zadovoljstvo

Budisti stanju uravnovešene harmoničnosti pravijo ravnodušna vedrina. Ravnodušna vedrina se nam zgodi takrat, ko se izognemo stanjem opozicij oziroma nasprotij. Nekje vmes je tisto mirno stanje ravnodušne vedrine. Santosa se ukvarja s tem, kako občutiti zadovoljstvo tega, kar že imaš. Pomeni sprejemanje – absolutno sprejemanje življenja takšnega, kot je. Zunanjih okoliščin in dogodkov ne moremo kontrolirati, zato od njih naj ne bomo odvisni. Santosa je notranja svoboda tega, kar zmoremo občutiti kot zunanje zadovoljstvo. Ko potegnemo ločnico od tega, kar nam lahko prinese nesrečo in nami samimi, razumemo princip Santose.

V nadaljevanju bloga bom spregovorila še o treh drugih Niyamah, Tapasu oziroma disciplini, Svadhyayi ali študiji samega sebe in o Iswara Pranidhani, ki v prevodu pomeni prepustitev bogu. Do takrat pa praksa zadovoljstva in čistosti telesa in uma, zame in za vas.