Včeraj mi je prijatelj ob pogovoru zaupal, da je edino, kar mu zares manjka v življenju, disciplina. Kaj pa je disciplina drugega kot navada?
Zdi se, da skozi življenje potujemo z bolj ali manj dobrimi navadami, če naj bi si sploh vzeli pravico, da jih tako opredelimo. Opredelimo jih zase, pa tudi takrat nam racionalizacija pomaga pri opravičevanju tistih navad, katerih naj ne bi počeli.

Mentalni oris navade ali samskara

Samskara je v hinduizmu in joga filozofiji opisana kot vtis, umski imprint, ki pogojuje ravnanje in nas skozi življenje vodi po liniji manjšega upora. Ko brez razmišljanja odreagiramo na podoben način, govorimo o aktivaciji vzorca, ki ga Patanjali v Yoga Sutrah imenuje samskara. Vsakokrat, ko pomislimo ali naredimo nekaj, povečujemo verjetnost, da bomo to isto misel ali dejanje kasneje zopet ponovili.

Takšno razmišljanje potrjuje nevroznanost, ki danes kot sodobno razvita znanost podpira misli starih modrecev. Teorija o nevronskih biomrežah govori o atraktorjih in potencialnih vrtačah, ki se nanašajo na utečene nevronske poti, po katerih se sproži signal in rezultira v podobnem vzorcu misli in dejanj. Naši možgani so tako kot mi sami – ekonomični, saj delujejo po liniji najmanjšega upora. Kar smo največkrat ponovili, bomo najlažje še enkrat.

Filozofija hinduizma, ki govori o reinkarnaciji, pravi, da se vsi rodimo z določenimi samskarami, ki smo jih prinesli iz prejšnjih inkarnacij. Po rojstvu se v naš um postopoma nalagajo nove samskare, ki jih pridobimo s socializacijo in učenjem. Zato je v filozofiji hinduizma pojem samskare povezan s teorijo karme, ki pravi, da se delovanje in karma akumulirata za čas našega življenja in se nato izrazita v naslednji inkaraciji ravno preko samskar oziroma zakodiranih tendenc k določenim ravnanjem. Zanimivo je razmišljati o samskari ali psihičnem vzorcu kot o naučenem vedenju. Kar je naučeno, se da tudi od-učiti.

Navajenost na navade

Tudi joga je le ena izmed navad, ki jih jogi redno počne. Vse samskare se izražajo na področju uma (citta), ki ga zaznamujejo gune, te pa se nanašajo na kvaliteto in lastnosti stvari in bitij. To pomeni, da imajo samskare različno kvaliteto glede na prevladujočo izraženost gune. Lahko so tamastične, kar pomeni prevlado temačnosti, lenobe in nevednosti. Lahko jih zaznamuje radžas, ki povzroča nemir, strast in zagnanost. Joga pa je navada, ki jo zaznamuje tretja guna, satva. Satva označuje ravnotežje, svetlobo ter razumno, uravnoteženo znanje. Praksa je v tem oziru kultiviranje satvične navade, ob kateri jogi zaupa, da jo bo lahko enkrat prenesel tudi na druga področja svojega delovanja.

In morda je način spreminjanja različnih pogojenostmi ravno ta, da ustvarimo pogoje za razvoj drugačne navade.