Skozi odpore, v jogi in življenju

By |2018-07-28T19:35:13+00:00julij 28th, 2018|ashtanga joga, joga filozofija, joga praksa|0 komentarjev

Odpori so postaje na naših poteh. Tako pri jogi kot drugje v življenju zahtevajo svoje mesto, zahtevajo obravnavo. Ko se v psihoanalitični psihoterapiji pojavi določen odpor v terapevtskem procesu, vedno najprej obravnavamo ravno odpor in s tem razširimo razumevanje njegove pojavnosti. Pri Ashtanga jogi je metoda podobna.

Odpor, naj bo telesni ali psihični, si v praksi asan vedno izbori svoje mesto. V začetkih svoje joga prakse se mi je zdel odpor znak slabosti ali celo nekreposti. Prednost Ashtanga joge je, da nas nauči srečanja z odpori, kako živeti z njimi. Ne sliši se najbolj romantično, vendar odpor tekom joga prakse dobiva drugačno konotacijo, tako kot vsi občutki, ki si jim upamo pogledati v bistvo.

Upornost in odpor

Neupiranje je prva lekcija Ashtanga joge. Prva lekcija s prstom kaže na neupiranje telesnim spremembam in bolečini, ki spremlja proces joge, ter hkrati neupiranje mnogim navalom energije in občutkom lahkotnosti, ki jih joga praksa prinese. V začetku naprednejših joga asan me je občutek lahkotnosti in dobrega počutja enako pretresel kot telesna frustracija na začetku joga prakse. Trenutno sem v svoji joga praksi na precej statičnem mestu in v tem mantričnem joga ritualu sem izredno stabilna. Ob takšni praksi pogosto razmišljam o služenju, kot da bi joga praksa na nek način služila meni, jaz pa njej.

Kreativnost pomeni služenje svojemu namenu

Pogosto se mi na prvi vtis pojem služenja upira. Kot da bi služiti pomenilo suženjstvo, ujetost v neobhodno delovanje za višje sile in za druge. Morda sem služenje v preteklosti dojemala kot sledenje in nasprotje kreativnosti. Kreativnost pa je v bistvu služenje svojemu namenu.

V indijski filozofiji je namen človeške reprodukcije med drugim ta, da se s tem, ko postanemo starši, naučimo služenja. Moje razumevanje velikega epa, Bhagavad Gite, je, da posameznik oziroma jogi spozna svojo delnost ter skozi svoja hrepenenja in želje ter tudi skozi njihovo odsotnost služi nečemu višjemu. Komentator v Bhagavad Giti je na več mestih zapisal, naj bo vse, kar naredimo in vse kar pojemo, posvečeno gospodu Krsni, višjemu. Je tako tudi z našo joga prakso?

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.